Povrnil sem si vero v boga, energijo, življenje. Kajti on ne dela napak in ne izbira strani. Vse se mora uravnovesiti, kot se je vedno do zdaj. Kraljestva so vstala in padla. Življenje sčasoma pride v svoje središče. Samo neravnovesje povzroča človeški um, ki ni to, kar smo. Ko se zavedate, kdo ste, se bo posledično zgodila sprememba po vsem človeštvu. Težje kot živjenje postaja, bolj kot smo nepovezani, neskladni, večje je trpljenje človeštva. Večji je pritisk, da se zbudimo. Tudi če ima človek vse posvetne užitke, brez svoje duše še vedno nima ničesar in nikoli ne bo našel svojega notrajnega miru in svoje prave narave, v katero se je rodil kot otrok. Človek v svoji notranjosti nosi seme. Ta občutek globoko v notranjosti, ki je del nas, nam je znan. Ko se rodimo na ta svet smo brez uma, brez sodb, brez preteklosti, brez prihodnosti, samo tukaj in zdaj. In od trenutka, ko otrok odraste in se človek izgubi, je v procesu ponovnega iskanja samega sebe. Toda pot, ki leži pred vami, je mogoče prehoditi le, če se podamo na potovanje norca. Bolj ko trpimo, bolj ko iščemo, bolj kot se oddaljujemo od cilja, bližje smo cilju. In pot pred vami vas bo preizkusila, če ste nanjo pripravljeni. Če se ne potopite v večni spanec uma, ki vas vedno žene v želje, da postanete nekaj več in vas skuša pretentati, da bi spali vse življenje, boste prej ali slej ugotovili, da um vedno želi več in nikoli ni popolnoma zadovoljen. Globoko v sebi boste vedeli, da nekaj ni prav. Občutili boste nekaj, kar je podobno kot rahli pritisk. Pritisk, ki bo naraščal. Nemir, ki bo potreboval vedno več aktivnosti, da bi ga zajezili. In kmalu boste spoznali, tako kot mnogi pred vami, da je vse to iluzija. Kdo si, če nisi ti? Kdo si, če ne moreš biti sam s seboj Edina prava pot je najti svoj pravi jaz in četudi bo to trajalo vse življenje, je še kako vredno.
